V svojih študentskih časih sem živela s številnimi tujci. Slej ko prej je z vsemi debata nanesla na slovenščino in Slovence. Glede Slovencev so bila mnenja deljena, glede slovenskega jezika pa sploh ne: Slovenci naj bi govorili zelo grobo, skoraj tako, kakor da se prepiramo. Uporabljamo pa ogroooomno tujk. Plis. Tenkju. Sori. Fak. Najt najt. Ful kul. O bed. Top šit. Zadeva pa sega še mnogo dlje, od teh preprostih stavkov.
Sem lajkala njegovo sliko.
Sva se zbondala na kavi.
Skonektal sem internet.
Komp(juter) mi je crknil.
A gremo na parti?
Sem shendlala situacijo.
Tale žurka je bila d best!
Imaš pa res bad ass majico.
Bi mi kdo rental bajk?
Hudiča, saj si še pari govorijo “love you“, namesto “rad te imam” ali “ljubim te”. Najbolj me pa boli ta hladen in neiskren “sori“. Če misliš resno, mi reci “oprosti”, ne pa mi srati s tem “sori“. Ali pa še hujše: “sorči“.
Seveda imamo tudi ogromno besed, ki smo si jih izposodili od naših severnih ali južnih sosedov. Tako se nekateri peljejo s cugom in se sprašujejo, če so prav skontali vozni red. Saj še beseda “otvoritev” ni pravilna slovenska, temveč je odprtje. Prav tako ima tudi vsaka slovenska pokrajina svoje “izposojenke” od sosednjih držav. Ampak to, kar se dogaja s privzetimi besedami v zadnjih nekaj letih, je že preseglo meje dobrega okusa. In z vsako generacijo je slabše. Potem pa se čudimo, da ljudje niti dvojine ne znajo več uporabljati. Pa kaj dvojine, že besedni vrstni res jim dela preglavice.
In poleg tega, če so te privzete besede tako zelo super, si jih prevedite. Top šit. Ja, krasno, tvoj drek je najboljši. Bad ass. Imaš slabo rit? Fenomenalno!
Slovenščina je zelo lep jezik, ki na za nameček po celem svetu govori le peščica ljudi. Ampak ne, zakaj bi vendar ohranjali svoj jezik, če pa lahko v njega vnašamo anglicizme, saj je angleščina tako ali tako globalno gledano najbolj razširjen jezik. In če bo šlo tako naprej s takšno hitrostjo, bomo lahko svojim vnukom pripovedovali o nekem mističnem slovanskem jeziku, ki smo ga nekoč govorili. Top šit!
ON THE HIGHWAY TO HELL 