Hotel Mama

Včasih sem neizmeno obsojala koncept “Hotel Mama”. Živela sem v prepričanju, da vsi svoje starše tako ali tako izkoriščajo, ker se jim ne da iskati službe, ko pa lahko doma krasno živijo s celotno hotelsko ponudbo s to razliko, da jim ni potrebno plačevati za nič. Ti ljudje so se mi vedno zdeli šibki in nesposobni, tako da sem jih z veseljem streljala s pogledi.

Potem pa sem odrasla. In začela s široko odprtimi očmi spremljati svet okoli sebe. Tako sem opazila tudi mizerno situacijo, v kateri so se danes znašli mladi. No, pa da ne bom krivična, niso samo mladi tisti, ki imajo konkretne probleme, ampak za ta zapis je to pač najbolj relevantna ciljna skupina.

Časi so težki, to ve prav vsak. Zato ne bom po nepotrebnem izpostavljala gospodarske in politične krize ter mizernega položaja malega človeka. Ravno zaradi teh težkih časov pa sem začela drugače gledati na koncept “Hotel Mama”. Obstaja namreč kopica mladih, izobraženih, razgledanih in kompetentnih ljudi, ki se zelo trudijo, ampak enostavno ne dobijo službe. Redna zaposlitev je v zadnjih nekaj letih postala znanstvena fantastika.

Realnost je namreč povsem drugačna. Mladi vlečejo status iz vseh možnih smeri in lukenj v zakonodaji, da lahko vsaj koristijo delo preko študentskega servisa (pa še teh del je vsako leto manj in vedno slabše so plačana). Država tako poskuša na vse pretege omejiti študentsko delo in eliminirati vlečenje statusov, ne vzame si pa minute, da bi pogledala v nasprotno smer. Ne, lažje je mladim samo odvzeti vse bonitete, ki jih prinaša status, kakor pa da bi se potrudili in jim hkrati omogočili zaposlitev. Mladi se tako hitro znajdejo v začaranem krogu. Radi bi zaposlitev, ki pa je ne morejo dobiti, posledično se ne morejo osamosvojiti in sanjati o lastnem stanovanju ali lastnem avtomobilu, ki ga po možnosti celo potrebujejo za prevoz na delovnem mestu. Dela ne dobijo, posledično tudi denarja ne, ustvariti si ne morejo popolnoma ničesar in poklapano ostajajo doma. Ali pa pobegnejo v tujino.

Država pa vse to hladnokrvno spremlja. In medtem ko imajo po možnosti že starši mizerno plačo, morajo doma preživljati še mladega in dobro izobraženega človeka, ker enostavno ne dobi službe. Brez podpore, bzez dodatkov, brez obzira. Tako se je kopica mladih znašla v delikatnem položaju, ko so sicer primerno izšolani, vendar enostavno ne morejo dobiti (redne) zaposlitve. Nekateri redno pošiljajo po več deset prošenj, vse neuspešno. Radi bi delali, radi bi se osamosvojili, pa enostavno ne morejo. In čeprav so popolnoma sposobni zaživeti na svojem, si tega ne morejo privoščiti in ostajajo doma.

Seveda pa obstaja še drugi ekstrem, kjer se nahajajo mladi, ki pa se jim enostavno ne da delati. Zakaj bi, če lahko živijo doma, kjer ne potrebujejo plačevati najemnine, če jim lahko kuha mama, zaradi česar ne zapravijo niti centa za hrano, če se perilo in posoda čudežna kar sama umijeta, ko ju postaviš v koš in umivalnik. Edina skrb teh ljudi je, da se ob vikendih opijajo in pozabijo na svoje “težko” življenje, pri vsem tem ves čas neusmiljeno udrihajo čez monetarni sistem in gospodarsko ter politično krizo, katere “žrtve” so, drkajo, dokler jih ne bolijo roke in ne zmanjka porničev ter vsaj eno uro dnevno preživijo na WC školjki, ker enostavno nimajo nič drugega za početi v življenju in si to lahko privoščijo.

Dandanes tako ogromno mladih živi pod okriljem svojih staršev, ampak kot vse ostalo tudi koncept “Hotel Mama” ni samo črn ali samo bel. V obzir je potrebno vzeti vse vidike. In če skupaj premislimo o vsem in skupaj poskušamo vsaj približno rešiti situacijo, se bo mogoče lahko vsaj kakšen odstotek slovenskih mater upokojil od svoje vloge vodenja in oskrbovanja “Hotela Mama”.